Predstavitev

Zapri MIKELIS - HERALDIKA

Zapri Franc Valt Jurečič

Zapri HV društva

Zapri Teorija in zakonitosti

Zapri Heraldik und Vexillologie

Zapri Heraldry and Vexillology

Ponudba

Zapri Storitve

Zapri Simboli

Zapri Zastave, drogovi, galanterija

Galerija

Zapri  grbi in zastave

Zapri  galanterija

Zapri  ornamentika

županska veriga, svetniške priponke

Obiski

 524472 obiskov

 2 obiskovalcev na zvezi

Iskanje



Teorija in zakonitosti - Kaj je grb?
KAJ JE GRB ALI HERALD?

GRB JE STALNO BARVNO SLIKOVNO ZNAMENJE SIMBOLIČNEGA POMENA S HERALDIČNO POVEDNO SPOROČILNOSTJO.

Enobarvni ščit še ni grb in sama risba grba še nima veljave grba, temveč predstavlja le informacijo o njem.
Grb je znak, ki ima pomen stalnega (nespremenljivega) simbola stvarem, ki jih smatramo za stalne, nespremenljive. Zato je torej znak oseb, združenj, ustanov ter določenih naselij in področij, simbol enakih lastnosti, torej da je stalen, trajno nespremenljiv.

Podeljeno ali pa prostovoljno privzeto podobo v obliki znaka, lahko smatramo za veljaven grb samo tedaj, kadar je njegova upodobitev izvedena po sledečih grboslovnih normah:

1. - PODOBA MORA BITI PREDSTAVLJENA NA ŠČITU HERALDIČNO PRIZNANE OBLIKE.
Heraldično priznanih oblik ščita je šest, možna so malenkostna odstopanja.

2. - PODOBA NA ŠČITU MORA BITI IZVEDENA PO MEDNARODNO VELJAVNIH GRBOSLOVNIH NORMAH IN V HERALDIČNEM DUHU RESTITUIRANE HERALDIKE.
Atribute izbiramo iz izbora v srednjem veku znanih heraldičnih podob stvari, predmetov in pojmov, katerih predstavitev je poenostavljena (starinska), da je lažje razumljiva, markantna in zato tudi bolj zapomljiva.

3. - UPORABLJENE MORAJO BITI LE "HERALDIČNE BARVE", TOREJ ČRNA, RDEČA, MODRA IN ZELENA TER "HERALDIČNI KOVINI" ZLATO IN SREBRO (KI JU NADOMEŠČAMO Z RUMENO OZIROMA BELO BARVO).
Heraldično dekadentnim barvam, npr. sivi in rjavi, se priznava veljavnost samo v primerih, ko so pravno uveljavljene z izvirno grbovnico (grbovnica je dokument, ki pravno uveljavlja videz in posest grba).

4. - ZLOŽLJIVOST OZIROMA LOČLJIVOST BARV TER KOVIN V GRBU MORA BITI PRAVILNO UPOŠTEVANA. RDEČA, MODRA IN ZELENA BARVA SO MED SEBOJ V PARU ALI TROJICI NEZLOŽLJIVE. NEZLOŽLJIVI MED SEBOJ STA TUDI OBE KOVINI, TOREJ ZLATO IN SREBRO.
Zlato in srebro se v grbu lahko kombinira le v okrasju atributov, česar blazon ne obravnava.

5. - UPODOBITEV GRBA MORA BITI TAKO HERALDIČNO UMETNIŠKO DOVRŠENA, DA POETIČNOST HERALDIČNEGA IZRAZA NE KVARI NJEGOVE SPOROČILNOSTI.
Heraldika poudarja vse bistveno v povednosti atributa v smislu iskanja markantnosti in zanemarja nebistveno. Svojstvo povednega ornamenta sme biti v grbu zaznavno, medtem ko prozaičnost povednosti v grbu ni sprejemljiva. Podoba grba naj bo ne glede na njegovo vsebino simpatična, lepa!

6.
- UPODOBITEV HERALDIČNO PRIZNANEGA ATRIBUTA MORA ZAGOTAVLJATI NJEGOVO IZVIRNO ENKRATNOST (UNIKATNOST) IZRAZA.
Atributi istega imena, npr. heraldični orli, se morajo razlikovati po svojem izrisu in barvah.

7.
- UPODOBITEV GRBA MORA BITI TAKO UMETNIŠKO IZVEDENA, DA ZAGOTAVLJA RAZUMJIVO HERALDIČNO SIMBOLIČNOST IN HKRATI MARKANTNOST SLIKOVNEGA SPOROČILA.
S površnim čutom za heraldično umetnost je mogoče s heraldičnimi atributi in po heraldičnih normah upodobiti slab grb. S tem ima heraldika pojem "slab" opredeljen, definiran.

8
. - PO ZGORNJIH ZAHTEVAH USTVARJENO ALI POUSTVARJENO ZNAMENJE MORA PREDSTAVLJATI ISTOVETNOST - IDENTITETO SVOJEGA LASTNIKA, TOREJ FIZIČNE ALI PRAVNE OSEBE.
Heraldična upodobitev nima veljave grba, če ni pripadal ali pa ne pripada nikomur. Kdorkoli vodi grb, sme imeti samo enega, pojmovano torej v smislu EMŠO (svoje osebne mednarodno veljavne številke).

9.
- ČE JE PO ZGORNJIH NORMAH UPODOBLJENO ZNAMENJE MOGOČE BLAZONIRATI, DOBI POMEN GRBA. ŠELE GRB IN BLAZON SKUPAJ TVORITA CELOVITOST HERALDIČNEGA POJMA.
"Blazon" je čim krajša, nedvoumno jasna, heraldično strokovna besedna predstavitev grba. Le blazon ima pravno veljavo dokumenta, s katerim je podobo grba mogoče uveljavljati in tudi zaščititi. Slabo izveden blazon nima strokovne veljave in grba ne more pravno uveljavljati. Grb sam je le slikovno natančna in hkrati fizična ponazoritev blazona.

 

 

 


 

 

 

Za razliko od "grba" imenujemo "emblem" tisti znak, ki oblikovno in upodobitveno ni podvržen nobenim drugim, kot trenutnim tržnim zakonitostim. Emblem nima blazona, temveč le "geometrijski opis", kadar je to potrebno. Seveda pa je lahko tudi emblem v funkciji simbola.

 


Natisni tekst Natisni tekst


^ Na vrh ^